Zdravilni izvir Dicova voda

Izvir Dicove vode v Klavžah velja za globinski izvir. Po nekaterih podatkih naj bi voda prihajala iz globine 700 metrov. Izvir ima stalno temperaturo in nikoli ne presahne, zato ga uvrščamo med t. i. dobre vode.

Od vedno so to vodo hodili zajemat kmetje ob košnji na bližnjih travnikih, saj jih je prijetno osvežila in jim dajala občutek sitosti.

Zajetje izvira s portalom v obliki kamnitega oboka so med prvo svetovno vojno uredili vojaki avstroogrske vojske. Območje je bilo v tem času del zaledja soške fronte, na katerem so bile nameščene oskrbovalne enote. Po načrtih in pod vodstvom črnovojnika Aloisa Kerna iz Weinburga pri Murecku (avstrijska Štajerska) so 10. julija 1916 pričeli z gradbenimi deli. Izvir so zajeli in vodnjak v pičlih 10 dneh tudi dokončali. Kamniti obok nosi še danes napis z letnico 1916. H kompoziciji vodnjaka je spadala tudi moška glava, postavljena prav na izviru. Usmerjala je curek vode, ki je pritekal skozi usta. Od tod izhaja poimenovanje izvira: Dicova, Decova, Dedcova voda ali Izvir pri dedcu.

V Klavžah je med prvo svetovno vojno delovala poljska bolnišnica.

V bližini izvira ob cesti pa je bila velika konjušnica. Ustno izročilo nam govori o tem, da so vojaki in konji zaradi onesnaženih voda na območju obolevali. Ob pitju Dicove vode pa so ostajali čili in zdravi.

Vojaški zdravnik, ki je deloval v bolnišnici v Klavžah, naj bi opazil, da Dicova voda blagodejno vpliva na počutje ranjencev, da bolje okrevajo in da se jim rane hitreje celijo. Vodo naj bi poslal celo v analizo na Dunaj.

Danes prihaja zajemat vodo k izviru vedno več ljudi, še posebej, ker se povečuje zanimanje za izvirske vode. Po radiestezijskih meritvah naj bi Dicova voda imela pozitivne energijske lastnosti. Njene močne energije naj bi delovale na vse čakre. Mnogi ugotavljajo, da po pitju te vode hitreje okrevajo. Med ljudmi velja, da pripomore k boljšemu počutju bolnikov z boleznimi prebavil in prostate.

Več v zloženki Dicova voda.

Pripravila:
Mojca Rutar in Jože Munih


DICOVA VODA: RAZKRITA SKRIVNOST –  STEKLENICA S SPOROČILOM

Ob obnavljanju zajetja Dicova voda v Klavžah, ki jo je leta 2007 na pobudo TD Sopota vodila Turistična zveza Gornjega Posočja ob finančni pomoči Občine Tolmin in Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, je bila izkopana zanimiva steklenica piva Pilsen iz časa prve svetovne vojne. Ležala je v zemlji med koreninami bukev tik za portalom prav ob zajetem izviru. V steklenici je bil zvitek popisanega papirja. Namesto zamaška je imela kepo betona. S tako zatesnitvijo je avtor sporočila premišljeno poskrbel za neprodušnost in s tem za ohranitev napisanega sporočila. Skozi rjavo steklo se je komaj dalo razbrati začetne vrstice besedila: Alois Kern, rojen v Weinburgu, okrožje Murek, dežela Štajerska, star 50 let, oče dveh sinov…

Kdo je bil mož, ki je poskrbel, da prihodnji rodovi iz prve roke izvedo za okoliščine, v katerih je nastalo zajetje Dicove vode v zaledju soške fronte? Po skoraj sto letih nam sporočilo iz steklenice razkriva varovano skrivnost. Po pisavi sodeč je avtor v nemškem jeziku napisanega besedila prav Alois Kern. Na listu papirja formata A4 je delno v gotici, delno pa v latinici opisal vzroke za gradnjo vodnjaka in navedel vse, ki so pri njej sodelovali.

Klavže so bile del zaledja, kjer so bile nameščene oskrbovalne enote avstroogrske vojske. V sporočilu je zapisano, da so bili spomladi leta 1916 močni nalivi. Vodotoki na območju so zato bili onesnaženi in posledica je bilo pomanjkanje pitne vode. Vojaki so hudo trpeli zaradi žeje. Črnovojnik Franc Savec je na terenskem obhodu odkril studenec odlične pitne vode, za katerega je ugotovil, da ima skozi vse leto stalen pretok. S praporščakom J. Gausom sta se odločila, da se za potrebe vojaštva uredi zajetje. Vodnjak naj bi poimenovali po najditelju Savcu.

Načrt za vodnjak je naredil črnovojnik Alois Kern, ki je tudi vodil gradbena dela. Z gradnjo so pričeli 10. julija 1016 in v pičlih desetih dneh uredili zajetje v obliki kamnitega portala in železnim napisom z letnico 1916, pred katero je bil tudi latinski napis ANNO. Pri gradnji sta poleg Kerna in Savca sodelovala še Franek Jakub in Johann Schweinzger, vsi črnovojniki (Landsturmmänner), pripadniki enot gorskega topništva (Gebirgskanonen). V sporočilu so zapisani tudi verzi, ki naj bi bili vklesani v kamniti vodnjak. Popotnika, ki bi ta izvir našel in iz njega pil dobro vodo, opominjajo na to, naj se spomni graditeljev vodnjaka.

Dokument nosi datum 20. julij 1916 in naslov vojne pošte Feldpost 78, Klavže pri Podmelcu. Vsi štirje graditelji so na koncu lastnoročno podpisani.

Zanimiva najdba nam je potrdila zgodbo o nastanku zajetja Dicova voda, ki smo jo doslej poznali le iz ustnega izročila. Točni podatki so se skozi desetletja pri ljudeh sicer delno spremenili in zabrisali. Sporočilo iz steklenice je prvi pisni dokument, ki navaja imena udeležencev pri gradnji in delno njihove podatke. V Kobariškem muzeju pa je o originalnem izgledu vodnjaka ohranjen en sam negativ fotografije na steklu.


Pripravila: Mojca Rutar
 

Dodatne informacije najdete v knjigi Zdravilni izviri radiestezista Jožeta Muniha.